FITCITY Fitnes center v mestu | Gym & Spinning  Ljubljana 

Kadar govorimo o bolečinah v sklepih, do katerih pride pri opravljanju različnih poklicev, je nekako ustaljena praksa, da beseda teče o sedečih poklicih in zdravstvenih tveganjih, ki pridejo z omenjeno vrsto dela. "Sedeče delo" se nanaša na vrsto dela, pri katerem zaposleni večino delovnega dne preživi sede, najpogosteje je to delo v pisarni.

 

Pri ljudeh, ki izvajajo sedeče delo in pri tistih, ki tekom dneva veliko sedijo, obstaja tveganje za nastanek zdravstvenih težav, povezanih z dolgotrajnim sedenjem, kot so debelost, bolezni srca in težave z mišično-skeletnim sistemom. Dolgotrajno sedenje prav tako negativno vpliva na telesno držo. Za posameznike na teh delovnih mestih je pomembno, da si vzamejo pogoste odmore, se raztezajo in premikajo, da zmanjšajo ta tveganja.

 

Najučinkovitejša metoda za zmanjšanje negativnih učinkov dolgotrajnega sedenja je vadba. Le-ta se lahko izvede v obliki treninga doma ali v fitnes studiu, koristno pa je prav tako izvajanje aktivnih odmorov, ko smo na samem delovnem mestu. Taylor (2013) navaja, da izvajanje aktivnih odmorov na delovnem mestu pozitivno vpliva na  motivacijo za delo, socialne interakcije in zmanjšanje stresa. Kot glavno prednost pa navaja pozitiven učinek na mišično – skeletni sistem. Poleg tega pa aktivni odmori  pozitivno vplivajo na naše splošno fizično počutje, koncentracijo, produktivnost in telesno držo. Za aktivni odmor ne potrebujemo veliko časa zato je primerenkadarkoli v dnevu. Zanj ne potrebujemo pripomočkov. Aktivni odmor je lahko sestavljen iz številnih raztegov (s pomočjo stola in mize) ter krepilnih vaj, ki jih izvedemo z lastno težo (vzponi na prste ob mizi, izpadni koraki…).

 

Dolgotrajno sedenje lahko skrajša nekatere mišice, zato je zelo pomembno, da si vzamemo vsaj nekaj minut na dan, da te mišice tudi raztegnemo in tako zmanjšamo negativen vpliv prisiljene drže (sedenja). Upogibalke kolka, zadnje stegenske mišice in mišice ramenskega obročaso strukture, ki so zaradi prisiljene drže skrajšane, kar lahko privede do bolečin in nelagodja. Priporočljivo je, da omenjenim mišicam naklonimo največ pozornosti, ko izvajamo raztege doma, v fitnesu ali na delovnem mestu. Seveda je prav tako priporočljivo izvajati krepilne vaje, predvsem za stabilizatorje trupa in zadnjične mišice ki v sedečem položaju stagnirajo.

 

Ni enoznačnega odgovora, katera je najboljša vadba za ljudi, ki veliko sedijo, saj je to odvisno od posameznih dejavnikov, kot so stopnja telesne pripravljenosti, starost, zdravstveno stanje in osebne preference. Nekatere vaje, ki so lahko koristne za ljudi, ki dlje časa sedijo, pa vključujejo raztezanje (enostavne raztezne vaje, kot so nagibanje vratu, skomiganje z rameni in vrtenje gležnjev, lahko pomagajo zmanjšati napetost v mišicah, ki jih povzroča sedenje), hoja (kratki sprehodi med odmori ali kosilom lahko pripomorejo k pretoku krvi in ​​izboljšajo cirkulacijo, kar zmanjša tveganja, povezana z dolgotrajnim sedenjem), krepilne vaje z elastikami ali utežmi, joga in pilates, ter visoko intenzivni intervalni treningi (HIIT), ki pospešijo srčni utrip in lagodno vplivajo na zdravje srca in ožilja.

 

Seveda se je vadbe smiselno lotiti celostno in ne samo z izvajanjem aktivnih odmorov, ampak tudi z vadbo v fitnesu ali doma z uporabo različnih pripomočkov. Koristno je seveda kakršnokoli gibanje in rekreacija, pri tem pa je ključno, da je vadba izvedena pravilno in v skladu s trenutnim fizičnim stanjem. Pomembno je, da najdete vadbo, v kateri uživate in ki se prilega vašemu urniku, saj je doslednost ključna za izkoriščanje koristi.

 

Če imate kakršne koli zdravstvene težave ali začenjate z novo vadbo, je vedno najbolje, da se pred začetkom posvetujete z zdravnikom.

​

•